Delavnice umetnostne terapije z vodenim risanjem arhetipskih oblik po metodi terapevtke dr. Cornelie Elbrecht - Healing Trauma with Guided Drawing® - so še ena od čudovitih možnosti, ki jih ponuja somatski pristop zdravljenja telesa, duše in duha.

Z nezavednim ritmičnim risanjem arhetipskih oblik kot so krog, spirala, vertikalna, horizontalna črta in druge z obema rokama telo izraža gibanje ali zastajanje energije nekje v telesu. Pokaže na stres, na travmo in kje se le-ta nahaja. Ni pomembna zgodba, temveč kaj ta zgodba v telesu povzroča. Narisane oblike nudijo možnost ozaveščanja stanja v telesu in poimenovanja občutka in čustva. S pomočjo risanja zdravilnih arhetipskih oblik, ki jih uvodoma predstavim na začetku delavnice, se iz telesa izlije na papir tudi rešitev za določeno težavo. Ritmično ponavljanje zdravilnih oblik izbriše staro zgodbo in začne pisati novo, saj ustvari nove nevronske povezave.

Ta somatska metoda je zelo priporočljiva za ljudi, ki iz različnih razlogov ne morejo dobro zaznavati občutkov v telesu in zato ne morejo ubesediti, kaj čutijo in katera čustva so prisotna v njih. So zelo »v glavi«, razumski. Ti ljudje imajo ponavadi tudi težave z vizualizacijo, z gledanjem z notranjimi očmi. Ne vidijo nobenih simbolnih podob in »filmov«. Vedo samo, da nekaj ne »štima« z njimi, ker se slabo počutijo, morda so celo že zboleli, ali pa prihajajo v stalne konflikte z drugimi in bi radi to razrešili.

Odlično je tudi za redno sproščanje vsakdanjega stresa, manjših ali večjih telesnih bolečin. Občutek in spoznanje, da si lahko sami učinkovito zmasiramo hrbet s prstnimi barvami na listu, je preprosto fantastično, kar lahko preberete spodaj v opisu mojih izkušenj med izobraževanjem.

Med samim izobraževanjem sem tudi sama šla skozi nekaj procesov zdravljenja svojih tem, težav, ki jih še nisem uspela pozdraviti z drugimi pristopi. To je recimo bila kronična otrdelost fascij in mišic v zatilju in zgornjem delu hrbta, ki se je ob najmanjšem stresu spremenila v zategujočo bolečino med lopaticama. In ravno to je bilo močno prisotno zaradi nekih okoliščin prav v tistem tednu, ko smo začeli z izobraževanjem. Kar ponujalo se je, da prvič preizkusim ta pristop. Ko sem se z metodo osredotočanja na svoje telo in občutke v njem poglobila vase, sem najprej doživela, kako se mi je glava kar sama nagnila na levo in je sploh nisem mogla poravnati. Dobesedno zvilo mi je vrat in trup na levo. V obe roki sem vzela voščenki in začela divje risati to upognjenost ter utripajočo bolečino med lopaticama.

Že čez nekaj ponavljajočih ritmičnih gibov na papirju sta se trup in glava začela poravnavati in kmalu sem spet sedela zravnana. Kakšno presenečenje! Vedela sem, da moram sedaj počakati in dati telesu možnost, da se iz njega izvije vrtinec zdravilne energije. In kmalu se je pojavila močna potreba po masaži tega dela hrbta in zatilja. V dlani sem zajela zeleno in modro prstno barvo ter začela masirati svoj lastni hrbet! Kako osvobajajoča izkušnja je to bila! Kar smejala sem se zraven! In takoooo prijeten občutek se je začel razlegati ne samo v hrbtu, temveč v celem telesu! Bolečina je v par minutah pojenjala in se kmalu povsem razblinila! Kar nisem mogla verjeti in še danes, po treh mesecih se zategnjenost ter bolečina nista več vrnili! Sedaj tudi veliko lažje obračam glavo.

Pozitivna izkušnja z masiranjem lastnega hrbta me je prepričala, da risanje arhetipskih oblik resnično deluje, da dejansko prepiše travmatično zgodbo avtonomnega živčnega sistema. Zato sem z veseljem risala dalje, iskala teme, ki jih še nisem predelala. Zavestno se nisem spomnila ničesar res pomembnega in moj ego-um me je prepričeval, da sem pozdravila že vse. Nisem mu ravno verjela, zato sem pred spanjem dala namero, naj mi moje nezavedno skozi sanje sporoči, katero temo moram še razkriti, pozdraviti. Ko sem se zjutraj predramila in bila še v tistem vmesnem stanju med spanjem in budnostjo, sem z notranjimi očmi zagledala podobo, ki sem jo narisala takoj, ko sem vstala.

Risala sem z zaprtimi očmi in ko sem jo na koncu pogledala, sem videla obliko, ki me je s svojo jajčasto obliko z dvema spiralastima izrastkoma ob straneh spomnila na maternico z jajčnikoma. V telesu, v spodnjem delu trebuha pa sem začutila prijetno toplino in lahkotnost, ki se je potem razširila v celo telo. Moj telesni občutek mi je sporočal, naj vzamem rumeno prstno barvo in jo nanesem na celotno podobo. Sledila sem temu vzgibu in s celotno dlanjo pobarvala celo »maternico« in »jajčnika«. Podoba je sijala na listu in slišala sem stavek: »Moja ženstvenost je pozdravljena. Cela sem.«

Naslednjo ozdravitev svojega čustvenega stanja skozi risanje sem doživela, ko sem žalovala za prijateljem, ki mu je nenadoma odpovedalo srce. Nikakor nisem mogla nehati misliti nanj in nisem mogla doumeti, da ga ni več. Prav obsedli so me spomini na prijateljska druženja z njim in njegovo ženo. Slišala sem njegov glas, kako mi nekaj razlaga. Ugotovila sem, da se ne morem osredotočiti na nič drugega več, zato sem se odločila poskusiti umiriti svoj um z risanjem svojih občutkov. Sedla sem za mizo in počakala, kaj bo steklo skozi moji roki na papir. Prva slika je izražala žalost in zmedenost, na koncu sem ves ta kaos premazala z različnima prstnima barvama, da se je pred mano pojavilo temno rjavo polje žalosti. Vzela sem drugi list in čakala, da se iz telesa izvije zdravilni vrtinec energije ki se bo izrazil na papirju. Dlan so posegle po tekočih prstnih barvah, rdeči in rumeni. Konice prstov so začele na rahlo tapkati po sredini lista in oblikovale neko središče. Nato sem začutila željo po spremembi barv in vzela zeleno in modro ter s tapkanjem oblikovala najprej neko zaščito okrog tega središča, ki sem ga potem razširila navzven in naredila lok na vsako stran, ki se je spodaj zaključil. Nastalo je srce s toplim jedrom! Kako čudovita podoba! Že ta me je zelo razveselila in me pomirila! Čutila pa sem, da moram z barvo zapolniti bel prostor v notranjosti srca. Če bi imela zlato barvo, bi jo uporabila, ker pa je ni bilo, sem vzela rumeno.

Dlani so kar same razmazale barvo po sebi in noge so me pognale s stola, da sem stala nad risbo ter začela delati odtise dlani na list, v srce. Dolgo sem ostala na enem mestu preden sem naredila odtis na naslednjem. Vmes sem v spodnjem delu telesa jasno čutila, kako me to pritiskanje dlani na površino prizemljuje in stabilizira. Ko se je ta faza zaključila, sem sedla in pogledala sliko. Ne da bi morala kaj dosti razmišljati, sem zaslišala stavek: »Jaz sem ljubezen.« V sebi sem spet čutila mir in sprejemanje situacije, lahko sem se posvetila svojim opravilom, ne da bi mislila na pokojnega prijatelja. Čutila sem tudi veliko hvaležnost za ta čudežni terapevtski pristop.

Sedaj vsakokrat, ko zaznam, da me preganja neka nadležna misel, pospremljena z neprijetnim čustvom, sedem pred papir, vzamem barvice in skozi gibanje rok izrazim to energijo z risanjem oblik, ki se nezavedno pojavijo. Prisluhnem telesu, kaj mi sporoča skozi njih in mu skozi zdravilne oblike in izbiro ustreznih barv dam to, kar potrebuje za samoregulacijo, za ravnotežje, za boljše počutje. Z afirmacijo, ki se kot zavestno spoznanje sporočila pojavi na koncu, pa začnem pisati novo nevronsko zgodbo v svojem živčnem sistemu.